VINORODNI OKOLIŠ HALOZE
SVET NEOKRNJENE NARAVE
VINA IZ HALOZ
Najbolj pogosto gojene so na tem območju bele vinske sorte. Večina vin, ki jih pridelajo v Halozah, je pridelana in shranjena na Ptuju, najpomembnejši je Laški rizling sicer pa še beli pinot, šipon, renski rizling, sauvignon, dišeči traminec in rizvanec. Od rdečih sort vinogradniki gojijo predvsem modri burgundec. Vinska zvrst je haložan, ki ga sestavljajo laški rizling, šipon in sauvignon.
LAŠKI RIZLING
Je francoska vrsta in izvira iz Šampanje, razširjena je po vsej južni Evropi. V Sloveniji so zelo ugodne talne in podnebne razmere za to sorto, zato ta tukaj dosega najvišje kakovosti. Ko so trte prepolne, je okus Laškega rizlinga nevtralen. Sodi med lažja, pitna vina.Vina odličnih letnikov pa dosežejo visoko kakovost in polnost okusa.
RENSKI RIZLING
Uspeva v Alzaciji, Sloveniji, Nemčiji, pa tudi v vročih območjih Avstralije. Vina sestavljajo veliko zbirko od suhih, polsuhih, polsladkih in sladkih. Vino je zelo skladno, saj je tudi tisto z visoko kislino okusno, s pozitivno sadno noto.
ŠIPON
Sorta je pri nas menda avtohtona. Je zelo rodoviten, zato je včasih veljal za masoven kisel šipon. Dandanes obstajajo vse kvalitete te sorte od kakovostnih suhih do prestižnih stopenj različnih kakovosti. Praviloma se prideluje kot suho vino, vino dobrih in odličnih letnikov je polno in harmonično.
RIZVANEC
Sorta je križanec med renskim rizlingom in žlahtnino. Svetlorumeno aromatično vino je zelo lahkotno zaradi nizke vsebnosti kisline.
BELI PINOT
Njegova domovina je francoska Burgundija. Svetlo rumeno vino je milega okusa, priokuša se lahko limona ali grenivka.
SAUVIGNON
Izvira iz Francije. Vino ob zadostni količini kisline deluje sveže, prepoznaven priokus sorte je grenkoba.
